Prostorska porazdelitev nekaterih znanih objektov v Vesolju

Klemen Blokar, 25. 11. 2009

V vesolju je vse polno objektov različnih tipov. Nekaj malega teh objektov vidimo s prostim očesom, nekaj več jih vidimo skozi daljnogled, še več skozi teleskop. Nekatere lahko zaznamo samo s pogledom, na fotografije, narejene skozi teleskop. Velikost teleskopa in njegova postavitev v okolje (mesto, gora,...) odločilno vpliva na to, koliko objektov lahko skozenj vidimo oziroma fotografiramo. Razumljivo je, da je odločilni dejsvnik za to, kako dobro nek objekt vidimo, količina svetlobe, ki od objekta pride k nam. Ta količina je odvisna od tega, kako močno objekt sveti in kako daleč je. Svetlobni tok, ki pride od objekta k nam, pada s kvadratom oddaljenosti od objekta. Naslednji dejavnik, ki vpliva na vidnost objekta, so atmosferski pogoji, kot so mirnost atmosfere, vlaga v zraku, svetlobno onesnaženje, gostota zraka, delci v zraku... Atmosferski pogoji za opazovanje so nam vsem dobro znani, zanimivo pa si je pogledati vpliv razdalje na to, kaj in kje na nebu vidimo.

Če se najprej ustavimo pri najbližji okolici našega osončja in pogledamo zvezde, ki so nam najbližje, takoj opazimo nekaj zanimivega. Od 45 znanih zvezd, ki so nam bližje kot 16 svetlobnih let, jih (poleg Sonca) samo 9 vidimo s prostim očesom. Najbližje zvezde, proxime kentavra, ne vidimo s prostim očesom, ampak vidimo pa skoraj enako oddaljeni alfo kentavra A in B, ki skupaj s proximo tvorita trozvezdje. Naslednja najbližja zvezda, vidna s prostim očesom, je Sirij, ki je že 8 svetlobnih let daleč. Po oddaljenosti so met trozvezdjem alfe kentavra in Sirijem še tri rjave pritlikavke, ki jih vidimo samo z daljnogledom ali teleskopom (ena izmed teh je znana pod imenom Barnardova zvezda in se nam zelo hitro približuje). Še ena znana bližnja zvezda je Prokijon v Malem psu (11.4 sv. leta), na severni polobli vidimo tudi tau Kita (12 sv. let) in zelo šibko zvezdo 61 v Labodu (11.3 sv. leta, 6.03 magnitude). Spodaj je prikaz zvezd, ki so Soncu bližje kot 14 svetlobnih let.

Če se ozremo nekoliko dlje po galaksiji, je naša soseščina spiralni rokav, v katerem se nahaja naše sonce. Najprej si poglejmo, kje se nahajamo glede na galaksijo:

V okolici našega Sonca je velik obroč (verjetno disk) zvezd, velik v premeru okoli 3000 svetlobnih let, ki ga imenujemo lokalni sistem ali Gouldov pas. Prvi ga je opazil John F. W. Herschel, ki je opazil, da je veliko svetlih zvezd na nebu razporejenih v pas, ki obsega večino najsvetlejših zvezd Oriona, Velikega psa, Bika, Laboda, Krme, Kefeja, Kuščarice, Perzeja, Jadra, Gredlja, Južnega križa, Kentavra, Volka in Škorpijona. Poleg teh svetlih zvezd pripadajo Gouldovemu pasu tudi bližnje meglice in veliko šibkejših zvezd.

Ker šibkejše objekte vidimo samo, če so nam dovolj blizu, je tako večina lepih objektov, ki jih občudujemo skozi teleskop, del naše galaksije. Izjema so potem druge galaksije, ki jih vidimo na nebu, ne da bi razločili posamezne zvezde ali celo meglice, in zvezdne kopice, čeprav so gotovo prisotne tudi v drugih galaksijah. Lepo se to kaže tako, da pogledamo razporeditev različnih objektov na nebu. Vse razsute kopice in meglice sledijo področju Rimske ceste ali pa (tiste nam najbližje) Gouldovemu pasu. Kroglaste kopice, ki so v haloju naše galaksije, so malenkost stran od Rimske ceste in zgoščene v bližini središča galaksije v Strelcu. Skoraj vse galaksije, ki jih vidimo, pa so izven območja Rimske ceste. To je na prvi pogled presenetljivo, saj so tako daleč, da postavitev naše galaksije ne more vplivati nanje. Razlog za to, da galaksij ne vidimo v pasu rimske ceste je v tem, da je znotraj galaksije veliko oblakov plina in prahu, ki nam zastirajo pogled na objekte daleč stran.

Na zgornji karti so vrisani Messierjevi objekti na zvezdno karto. Vsi so na delu neba, vidnem s severne poloble, saj je Messier opazoval na severni polobli in južnega neba ni katalogiziral. Spodaj so Messierjevi objekti, razporejeni po naraščajoči oddaljenosti. Tisti, ki so bolj daleč, imajo razdaljo bolj približno določeno, tisti, ki so bližje, pa bolj natančno. Tabela Messierjevih objektov s slikami

Še nekaj zanimivih povezav:
Seznam najbližjih zvezd
Panorama neba
Google sky
Slikice Messierjevih objektov
Večina slik v predstavitvi je z Wikipedije.