AKTUALNO - NEURJA

GALERIJA NEURIJ

Avtor spodnjih dveh slik: Zorko Vičar
Neurja nad srednjo Evropo (3.4.2006)

Avtor spodnjih slik: Zorko Vičar

V IZDELAVI !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Poplave v Sevnici 21.8.2005
POSAVSKI "CUNAMI" na reki Sevnici

Porečje reke Sevnice obdajajo do 1000 m visoki hribi. Ob močnih padavinah se zato v reko Sevnico izdatno poveča dotok hudourniških voda. Zadnje velike poplave v Sevnici so bile leta 1954. Da bi preprečili nadaljnje poplave, so v spodnjem toku bregove zagradili s škarpo (betonsko ogrado), ki pa očitno ni zdržala letošnjega enormnega dotoka. Bila je tudi pomanjkljivo zgrajena in nič vzdrževana. Honorarni opazovalec Urada za meteorologijo (ARSO), Anton Jene (živi tik ob reki), je 21.8.2005 ob osmi uri izmeril rekordno dnevno količino padavin za območje Sevnice, in sicer kar 97 mm. Deževalo je od 22:30 prejšnjega dne pa do 7:30 zjutraj. Ob 8:00 je bila gladina še pol metra pod robom škarpe. Anton je upal, da se bo dvigovanje reke ustavilo, saj so padavine prenehale okrog 7:30. Enako so menili sosedje. A akumulacija padavin v zgornjem toku je z zakasnitvijo šele prinašala glavni vodni val proti mestu. Kljub prenehanju padavin, je reka neusmiljeno naraščala. V petnajstih minutah, okrog 9:00, je reka prestopila bregove in zalila vse sosednje hiše na Kvedrovi ulici, Planinski cesti in ob glavni vpadnici v mesto. Ekstremna višina padavin bi lahko že sprožila alarm, a za ta podatek se ni nihče zanimal in tudi samo obveščanje ogroženih predelov mesta je bilo hm - oziroma ga sploh ni bilo.
23.8.2004 sem od kolegov iz Urada za meteorologijo dobil naslednje informacije. Reka Sevnica je dobila veliko vode iz zaledja (na bližnji Lisci je padlo v 2-dneh 140 mm padavin). V Sevnici so izmerili najvec padavin 16. junija 1964 in sicer 131,9 mm. Takrat ni bilo poplav, saj padavine niso zajele celotnega porečja. Glej začasno poročilo - ARSO.
Glej tudi uradno poročilo.

poplave v Sevnici 21.8.2005
Področje kjer je reka porušila škarpo (rdeč krogec). Poplave bi se zgodile v vsakem primeru, saj je reka prestopila škarpo - betonsko ogrado. Dežemer (pluviometer) je postavljen ob prvi hiši južno od rdečega kroga - Kvedrova cesta 46. Iz te hiše ali okolice so narejeni spodnji posnetki poplav - 21.8.2005.

rad_slika_padavin21_8_05_8_20
Radarska slika padavin v nedeljo 21.8.2005 ob 8:20 po lokalnem času; vidno je močno deževje v osrednji in delu vzhodne Slovenije. Posnel radar na Lisci. Podobna slika je bila kontinuirano zabeležena od 23. ure prejšnje noči. Poplave je povzročil sredozemski, imenovan tudi genovski, ciklon.

Nekateri so upali, da bi z improviziranimi zajezitvami lukenj v škarpi, več se v kratkem času ni dalo storiti, preprečili najhujše. Večina domačinov je bila rojena po zadnjih velikih poplavah, ali pa so prišli od drugod, zato še slutili niso, kako moč ima voda. Nekateri so se ob umikanju avtomobilov norčevali iz sosedov. Stanje ob osmih zjutraj. Ta del škarpe je bil po eni uri uničen (20 m dolžine), bočna erozija pa se je zajedla 5 m globoko v obdelovalno zemljo. Glej spodnje posnetke.
Še po prestopu reke na levem bregu, tukaj reka zavije desno in so zato bili valovi na levem bregu višji, so prebivalci desnega brega stali na škarpi in se zabavali. Še slutili niso, kaj jih čaka čez 20 minut.
Reka prestopi tudi čez desni breg.
Mimo hiše plavajo drevesa, panji s čebelami še kljubujejo.
Fotografi so se preselili na balkone. Nekateri posevki na poljih še kljubujejo vodnemu toku, drevesom, rastlinstvu in predmetom, ki jih nosi s sabo.
Mimo hiše so, kot v sanjah, plavali različni predmeti. Smetnjaki, mize, stoli, orodja, samokolnice, poljski pridelki. Mnogi predmeti so nepovratno odplavali v reko Savo. Sedaj ni bilo več varno reševati plavajočih dobrin. Nekateri so avte še pravočasno odpeljali na višje ležeča parkirišča, drugi pa so se temu smejali - a ne za več kot za 10 minut.
Voda je začela prodirati v hiše. Nekaj časa smo vodo prelivali v stranišča, a smo kmalu ugotovili, da voda ne odteka, ampak se skozi odtoke vrača nazaj v stanovanje, skupaj z naraslo podtalnico. Še prej pa smo vse, kar je vrednega, dvignili na stole, mize ali stopnišča. Zmanjkalo je elektrike, telefon je nehal delovati. Iz električnih vtičnic smo izklopili vse stroje. Kmalu smo se umaknili v višja nadstropja, saj smo se bali, da plavajoči hlodi prebijejo okna ali vrata. Sedaj smo lahko samo opazovali divji ples narave. Na sliki so plavajoči čebelji panji. Zdelo se je, da bodo čebele poginile, a kot se vidi iz spodnjih slik, sta dva panja čebel skoraj v celoti preživela.
Višek poplav, fotografi z druge strani so izginili, poljščine so v glavnem klonile pod težo nanešenega materiala, zemlje in kamenja. Škarpe se ne vidi več, je pod vodo ali jo je delno porušil tok.
Potopljen vrt in posoda za merjenje padavin. Z njo je Anton še pred uro izmeril 97 mm padavin, a ni pričakoval, da se bo posoda kmalu znašla sredi poplav.
Samo še drevesa kljubujejo vodnemu toku.
Okrog 11-e ure se je voda začela umikati. Sedaj smo šli pogledat, kaj je ostalo in kaj novega je s sabo prinesla voda. Odnesla je vse kar je bilo lesenega, plastičnega, tudi samokolnice, kolesa - prinesla pa je na kubike gramoza, upostošenje itn. Hiše nekaj metrov višje na bregu (glej zgornjo sliko) so pa ta dan preživele skoraj normalno. Očitno še premalo upoštevamo zakonitosti narave, čeprav za kaj takega ni potrebno veliko znanosti - najbrž potrebujemo boljše zakone in več osveščenosti. Kmetje izpred 100 let so dobro vedeli, da se hiša ne gradi v dolini ob vodotoku, razen seveda mlin ali žaga. Vsega se seveda ne da predvideti, dejavnikov je veliko - plazovi, poplave, veter, potresi.
Vrt takoj po poplavi. V blatu se je našlo ribe, pijavke, mrtve slepce itn.
Ubogi kužek Floki je med poplavo v strahu cvilil pod kozolcem na kupu slame, ki ga voda na srečo ni odnesla. Sedaj je z veseljem sprejel našo pomoč.
Edina preživela kura v enem izmed kurnikov. Njeno stanje pove vse. Voda jim je porušila lesene prečke, kjer bi lahko preživele.
Hiša Maroltovih je že drugič doživela zalitje kleti in bivalnih prostorov. Prve poplave je doživela leta 1954.
Dvorišče kot ob Amazonki.
Dežemer bo še služil svojemu namenu.
Pogled na njivo takoj po poplavah. Letos pa kmetom ne bo potrebno pobirati pridelkov.
Čebelji panj po poplavi, ostala dva je odneslo. Takoj po umiku vode, so se na veliko začudenje vseh, okrog panja pojavile redke čebele.
Kako poplavne vode izkopljejo krompir.
Kako otroci preživijo hudo uro? Tako, da se recimo zatečejo k igri. Blato nudi veliko ustvarjalnih možnosti. Ob takih razmerah tudi vedo, da so lahko umazani, da jih ne bomo kregali. Včasih jih je vredno posnemati.
Prva (ali spodnja) slika pred poplavami, je narejena iz iste točke. Poplava je spodnesla dotrajano škarpo - bočna erozija, hkrati pa še velik del brega - rodovitno obdelovalno zemljo. Spodaj je slika istega dela obale pred poplavo.
Večina čebel je očitno preživela v plavajočem panju - "Noetovi barki". Ali so se utegnile umakniti v del panja, ki je bil nad vodo?
Naš - ARSO honorarni opazovalec Anton se očitno ne znajde prav dobro v lastni hiši. Kdo pa bi se?
Breg reke dan potem.
Breg reke dan potem - z druge strani.
Po najhujšem smo otroke, iz bližnje vzpetine, prenesli nazaj v hišo. V zmedi, ob divjem naraščanju vode, smo jih raje pustili na bližnjem hribčku. Ali smo ravnali prav?
Ob umikanju vode.
Do kod je segala voda.
Nekatere hiše so hudo poškodovane.
Gasilci so se trudili rešiti breg pred nadaljnjo erozijo. Orodje smo gasilcem poiskali po bližnjem grmovju, saj je voda skoraj vse odplavila,
Domačini so gasilcem ponudili, za pod zob, kar jim niso odnesle poplave. Veliko se s skromnim orodjem in v kratkem času ne da storiti, a že občutek, da v nesreči nisi sam, veliko pomeni.
Otroci so našli mizo in stole nekaj ulic vstran od domačije. Določenih predmetov pa se ne bo nikoli našlo.
Kure na "višjih položajih" ponavadi preživijo, enako je pri ljudeh.
OPAŽANJA PO DESETIH DNEH

Na območju poplav se je pojavilo precej kač, majhnih in velikih modrasov. Najdeš jih v travi, na drevesih itn. Očitno je voda naplavila kače in njihova gnezda iz bregov reke Sevnice v samo mesto Sevnica.

Še žalostna zgodba preživelih kur. Kar ni vzela voda, je vzela lisica.

Izvedeli smo tudi, da je nekoliko višje ob reki Sevnici odplavilo hidrološko postajo.

Narasla Sevnična (Sevnica) je na vodomerni postaji Orešje odnesla vodomer in limnigraf.
Povzeto po: http://www.arso.gov.si/podro~cja/vode/poro~cila_in_publikacije/porocilo_09_09_05.pdf
Informacija o velikih pretokih rek med 21. in 23. avgustom 2005.
Sanacija škarpe

Dva meseca po poplavah se življenje počasi vrača v normalno stanje. Kužek Floki, ki je bil zelo prestrašen med poplavami, sedaj že upa do reke - v ozadju je obnovljeni del škarpe. Samo reko Sevnico so na tem delu tudi nekoliko poglobili.

SPODAJ

Huda ohladitev in močne padavine 30. maj 2006

31.5.2006 so v Ratečah in okolici temperature padle pod nič. V Ljubljani je bila temperatura ob 16:00 samo +5.2 st. C.

Foto: Ule Dušan iz Babnega Polja

http://www.vreme-si.net/forum/viewtopic.php?t=837&start=345